Štruklji so kot Slovenija

Zdravstvujte, kak djela? Ja v parjadke. :) Teden je minil v znamenju predstavitev na šoli. Čez sem dal praktično vse, od totalno apatičnih najstnikov do 12-letnikov, ki znajo nekaj stavkov v angleščini, a večina je bila zainteresirana za jezikovne kavarne, s katerimi pričnem 26. oktobra. Zakaj šele čez 10 dni? Ja, počitnice so, saj veste, da si javni sektor zna izboriti trdo prislužen dopust. 

Seveda sem aktiven tudi na drugih področjih, da ne zabušavam. Čimbolj poslušam ruščino, da se hitro naučim govoriti. K sreči je dosti podobna slovenščini. Po eni strani je tudi zelo dobro, da mladostne 50-letnice, ki poznajo 5 angleških besed, govorijo z mano samo v ruščini. Za zdaj jih večinoma gledam kot tele v nova vrata, ampak ko ponovijo stavke in pokažejo, kaj mislijo, vedno dobim "evreka" efekt v glavi. Danes smo kuhali različne jedi za mednarodni dan hrane (15. oktober). Jaz sem zastopal slovenske zastave s štruklji. Od Rusov slišiš: "Što? Štrudelj?" Jaz nazaj: "Niet, štruKLji." :) Ostali narodi pa: "Aha ... (tu lahko slišite čričke v njihovih glavah, ker nimajo pojma, kaj so štruklji) A to je kot žličniki za v juho, ali kaj?" Na koncu sem obupal in spoznal, da so štruklji kot Slovenija: Nihče nima pojma kaj/kje to je, ampak vsi pravijo, da so/je tam super. :D S štruklji sem bil zelo zadovoljen, upoštevajoč dejstvo, da sem jih delal drugič v življenju. Seveda sem dodal še eno sestavino slovenske hrane; vsega je bilo preveč, tako da smo morali štruklje zaviti in jih odnesti domov. Ruske 50-letne mladenke pa so na štruklje dodale domačo jabolčno marmelado, kar je izpadlo presenetljivo harašo.

Jutri se odpravljam v Talin, da malo zažuram s Francozom in Špancem, kar je privilegij najti v Estoniji. Do naslednjič pa: "Paka!"