Rusija in rojstnodnevni darili

Dober dan vsem skupaj! Danes je poseben blog, ker ob meni sedi Katja in poskuša z lepilnim trakom usposobit kontakt za baterijo. Uspelo ji je! :) Včeraj sva prišla iz 3-dnevnega potovanja po Rusiji, natančneje Sankt Peterburgu. Bilo pa je že celo psihično potovanje pri pridobivanju vize. Jaz nisem imel nobenih problemov, dal sem potni list in fotografijo za dokumente, plačal 65€ in čez dobra 2 tedna sem jo lahko prišel iskat. Moja izbranka na žalost ni imela tako preprostega postopka. Vse skupaj jo je prišlo skoraj 100 €, šla se je slikat za vizo, v katero na koncu slike sploh niso prilepili, saj je bila veljavna brez le-te. Med drugim je potrebovala povabilno pismo, ki jih ruske agencije z veseljem prodajo tujim državljanom. V obrazec, v katerem zaprosiš za vizo, je potrebno navesti določene podatke (npr. podrobnosti o zaposlitvi), ki Rusiji koristijo bogsigavedi zakaj. Na koncu sva le vse uredila, da sva se lahko odpravila v največjo državo na svetu.

Na avtobusu sva se vozila 2 minuti do meje z Rusijo - res je zelo blizu. Vožnja je trajala 3h 45min, vendar je treba poudarit, da smo bili na mejni kontroli eno celo uro. Vize in potne liste so nam pregledali 4x, da res slučajno ne bi koga ali česa pretihotapili čez mejo. Do Sankt Peterburga sva večino časa prespala, je pa dežela zelo podobna Estoniji; ravnina in gozdovi, kamorkoli pogledaš. V mesto sva prišla točno ob predvideni uri, kot je značilno za estonski javni prevoz. Sankt Peterburg je 5 milijonsko mesto z relativno ozkimi pločniki, gostim prometom in veliko ljudmi. Je pa še vseeno daleč od tega, da bi bilo vse skupaj prenatrpano. Do hostla sva se sprehodila v snežnem vremenu, morala sva tudi malce pazit, da naju ni zalil kakšen avto. Nastanitev je bila zadetek v polno. Bilo je poceni (30€ za 2 nočitvi za 2 osebi v privat sobi), osebje je bilo zelo prijazno, kuhinja ima na voljo vse, kar potrebuješ, lokacije pa skorajda ne moreš najti boljše. No, seveda lahko, če je tvoj žep debelejši od nosorogove kože, a glede na recesijo mali človek tega ne more ravno realizirat. V samem mestu se praktično ne moreš zgubit, ker je večinoma narejen po kvadratnem principu. Na vsakem koraku imaš pa tudi znamenitosti, po katerih se lahko orientiraš. Zgradbe niso tako visoke, kot so dolge. In ker je vse na vidiku, zgleda zelo blizu, po drugi strani pa do neke zgradbe lahko hodiš tudi do 20 minut, čeprav se ti je zdelo, da si "že tam". V Sankt Peterburgu sva bila 3 dni in v tem času ne rabiš zapravit niti rublja za vstopnine, saj vidiš veliko dih jemajočih stvari že od zunaj. Med drugim sva pa vseeno šla v Hermitage, enega najslavnejših muzejev na svetu. Študenti imajo vstop zastonj (hehe), vendar tudi karta za odrasle (7€) ni predraga, saj si lahko v muzeju brez problema ves dan in ne moreš videti vsega, četudi imaš hiter tempo ogleda.

Tako Katja kot jaz sva za letošnje leto dobila rojstnodnevni darili. Katja z enomesečno zamudo, jaz pa s tromesečnim predujmom. Katja je dobila ekskluzivno ročno delo izpod mojih rok (da, tudi to se dogaja, dragi bralci), za moj rojstni dan pa sva si šla skupaj pogledat balet Bajadera. Moram reči, da je ta osupljiva triurna predstava bila celo boljša od istoimenske čokolade, kar nekaj pomeni, ko prihaja od čokoladnega navdušenca. Vsekakor je bila to enkratna življenjska priložnost in čeprav baleta nisem velikokrat videl, sedaj vem, kakšen nivo morajo držati v teh krogih. Glasbena spremljava je bila tudi na odlični ravni. Pohvalil bi predvsem tehnično zahtevne, a predvsem nežne flažolete prve violine.

Vreme je bilo tudi zelo super in se še danes nadaljuje, kar zelo pozitivno vpliva na najino razpoloženje. Po najini vrnitvi v Estonijo pa že pakirava za Tallinn in odštevava tedne do mojega prihoda v Slovenijo. Čeprav se tu generalno počutim dobro, se veselim vrnitve domov. Lepo se imejte in užijte dan, kakršenkoli je že.