Polovica je narejena

Srečno novo leto, dragi bralci! Želim vam zdravja. To je to, ker res največ šteje, sploh ko pogledam z bakterijami napolnjene vrste prostovoljcev (sam - na srečo - ne spadam zraven). Veliko se je dogodilo v zadnjih 3 tednih. Zelo sem bil vesel, ko sem prišel nazaj v Slovenijo, četudi samo za 3 dni. Obiskal sem mojo pošiljajočo organizacijo, MC Zagorje ob Savi, kjer sem dobil super darila (hvala še enkrat). Z bandom smo šli en dan na pijačo, naslednji dan pa smo v eni uri naredili komad, kar je zelo dobro napisati, misliti, reči; vse dobrega, kar spada zraven. Videl sem svojo družino, ki me je tako napolnila s hrano, da sem komaj pel na polnočnici z zborom. Člane slednjega je bilo tudi super videti, komaj čakam, da se spet skupaj kaj pohecamo. Seveda sem bil pa najbolj srečen, ko sem videl svojo ljubo kita ... khm, khm, svojo ljubo Katjo. Super jo je bilo videti v živo, jo stisniti in preživeti čas z njo. Kitaro je bilo tudi super držati, a to je zgodba za drugič. :) Nikolajevci so super odpeli svoj program kot vedno. Se pa vsakič krajša čas vaje, tako da naslednje leto bomo verjetno začeli vaditi okoli Miklavža.

Nato je bil čas za pot v Estonijo, kamor me je za en teden pospremila Katja. Zelo sva uživala, skupaj sva raziskala Narvo, pripravila večerjo za 11 ljudi in jedla izjemno okusne palačinke v Talinu za 4,90€, kar je ceneje od kuhanega vina na ulici (banda oderuška). Nato sva se morala posloviti za dober mesec, ko bo moja draga spet prišla v Estonijo, jaz pa se bom tačas posvetil novim projektom. Enega sem začel izvajati včeraj v okviru VitaTiimovega "Vsi se učijo" tedna. Učil sem angleški valček, navdušenje pa je bilo tako veliko, da bomo naslednji teden nadaljevali s tem in si pogledali tudi disco fox. Imam pa še cel teden počitnic, kar bom pridno izkoristil za pisanje dispozicije magistrske naloge. Držite pesti, da gre to v redu skozi.

Današnji blog je malo krajši, a bolje tako, kot da nakladam v nedogled. Lepo se imejte v Slovenij, pa vržite kakšno kepo v estonsko smer.